Ko sem po koncu svoje MEPI poti vstopil v prostore, kjer se je odvijala letošnja podelitev zlatih priznanj, sem bil zares nervozen. »Dve leti se je moje življenje vzpenjalo proti tej točki in danes bo vsega konec,« sem si mislil. A ko mi je predsednica izročila zlato priznanje, kar mi je bilo seveda v veliko čast, se nisem počutil prav drugače. Takrat sem se zavedel, da je MEPI name pustil večji vtis, kot bi si lahko kadarkoli predstavljal.

Dan podelitve ni bil konec moje poti, temveč le kažipot, ki me je usmerjal v pravo smer. Pravi zaklad moje poti ni bil list papirja, temveč izkušnje, neštete ure, ki sem jih vlagal v program in so dokazovale moj trud in odločnost, ter prijatelji, ki sem jih spoznal na poti in s katerimi sem delil toliko nepozabnih spominov. Poleg tega me je na podelitvi nekaj se posebej ganilo. Ko smo prejeli priznanje, je skupina treh deklet ob spremljavi kitarista zapela pesem Zelena dežela, ki je odsevala lepoto Slovenije. Kot nekoga, ki je štiri leta svojega življenja preživel na Dunaju in namerava študirati v Nemčiji, so me sladki glasovi deklet skoraj spravili ob jok, saj sem šele takrat ugotovil, da bo Slovenija vedno moj dom, ne glede na to ali sem v Avstriji, Nemčiji ali na drugem koncu sveta.

Na svoji MEPI poti sem se naučil veliko stvari o drugih, a hkrati tudi o sebi. Najlepše spomine programa imam z naše zlate odprave na Krku, kjer sem s svojo skupino preživel štiri dni in tri noči. Odprava je dokaz, da je prijateljstvo možno vzpostaviti s komurkoli, tudi z osebo, ki je pred enim letom še nisi poznal. Ob koncu mojih dejavnosti ter po projektu Neznani prijatelj sem ugotovil, da me je želja po dosežku podzavestno pripeljala do modrosti, dokazala mojo vztrajnost in krepila mojo odločnost. Program mi je pokazal, da je edina prava definicija uspeha to, da si zadaš cilj biti jutri boljša oseba, kot si bil danes.

Za konec naj povem še, da je MEPI odlična priložnost za prav vsakogar, ki si želi vzpostaviti nova prijateljstva, doseči cilje ali preprosto zapustiti svojo cono udobja. Priznam, tudi jaz na bronasti stopnji nisem bil prepričan, ali naj se vključim v MEPI, saj se mi je na prvi pogled zdel potrata dragocenega časa. Vztrajanje pri programu in moji udeležbi je bilo ena najboljših potez mojega življenja in lahko mi verjameš, da bo zagotovo tudi tvoja.

Urban Prešern je prejemnik zlatega priznanja MEPI na Gimnaziji Bežigrad.