Svojo MEPI pot sem v osnovni šoli in program takoj zagrabila z obema rokama. Vedno sem se želela preizkusiti v vsem, a redko sem resnično stopila iz cone udobja in MEPI me je prisilil storiti prav to – resnično preizkusiti vse.
Programa pa nimam v spominu le kot nekaj, kar me je vedno postavljalo v položaj na meji udobja, neznane situacije in okolja, ampak po tudi najbolj srčnih in intimnih trenutkih, od podpore in zaupanja v skupini, s katero sem opravljala odpravo do odnosa in spominov, ki sem jih ustvarila z 91-letno upokojenko, ki sem jo obiskovala v sklopu prostovoljstva.